KOMISIJA ZA NAGRADE IN PRIZNANJA SAD
PODELJUJE
Nagrado SAD za življenjsko delo se podeli Nevi Trampuž Orel.
Neva Trampuž Orel je leta 1972 diplomirala iz arheologije (A) in zgodovine umetnosti (B) na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1973 do upokojitve leta 2012 je bila zaposlena v Narodnem muzeju Slovenije, kjer je delala kot kustosinja za prazgodovinska obdobja.
Kot študentka se je Neva Trampuž izkazala v višjem seminarju prof. dr. Staneta Gabrovca. V okviru svoje diplomske naloge je obdelala halštatskodobne grobne najdbe z Mosta na Soči, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije. Nato je postala sodelavka v večletnem projektu objave grobov iz izkopavanj Josefa Szombathyja na Mostu na Soči, ki jih hrani Naravoslovni muzej na Dunaju. Skupaj z Bibo Teržan sta najprej objavili novo kronološko shemo za svetolucijsko skupino, nato pa je v sodelovanju s Fulvio Lo Schiavo in Bibo Teržan objavila okrog 2500 grobov z Mosta na Soči, doslej največje znane nekropole iz starejše železne dobe na Slovenskem.
Med njenim muzejskim delom je treba izpostaviti razstavo Bronasta doba na Slovenskem v Narodnem muzeju leta 1987. Z njo je v slovenski prostor vpeljala nov koncept arheoloških razstav. Zaslužna je, da so bili prvič pri nas sistematično prikazani izsledki naravoslovnih znanosti pri raziskavah bronaste dobe, obenem so bila prvič pri nas v obsežni meri uporabljena likovna muzejska ponazorila, kot so risarske rekonstrukcije noše, naselij in metalurških postopkov ter rekonstrukcija tkalskih statev.
Priprava razstave je Nevo Trampuž vzpodbudila, da je bronasto dobo začela znanstveno proučevati. Usmerila se je v interdisciplinarne raziskave na področju arheometrije. Z natančnimi analizami elementne sestave kovinskih artefaktov je raziskovala tehnološke postopke v prazgodovinski metalurgiji, s poudarkom na bakru in njegovih zlitinah. Pri tem je tesno sodelovala z raziskovalci naravoslovnih znanstvenih disciplin z Univerze v Ljubljani, s Kemijskega inštituta in z Metalurškega inštituta v Ljubljani.
Neva Trampuž Orel je z raziskavami, ki jih je izvedla s sodelavci, orala ledino v slovenski arheološki stroki na področju arheometrije. V okviru raziskav, ki jih je vodila dobri dve desetletji, je bilo analiziranih okrog 2000 kovinskih predmetov iz bakrene, bronaste in zgodnje železne dobe, kar predstavlja število, s katerim se lahko pohvalijo le redke dežele v Evropi. Zlasti raziskave artefaktov iz pozne bronaste dobe so prinesle ključna nova spoznanja. Pokazale so, da ne velja teza, ki so jo zagovarjali mnogi tuji strokovnjaki, da je bila za izdelavo predmetov uporabljena naključna bakrova zlitina. Raziskave Neve Trampuž Orel so pokazale, da elementna sestava odseva visoko specializirana znanja prazgodovinskih metalurgov, kar kaže na zavestno in namensko uporabo kovin pri izdelavi zlitin. Drugo pomembno odkritje je, da se je sestava slednih elementov in nečistoč v zlitinah spreminjala skozi čas, kar je pokazatelj izkoriščanja novih virov rud in uvajanja novih postopkov. Omeniti velja še eno pomembno spoznanje, in sicer, da smemo nekaterim bakrenim in bronastim izdelkom, predvsem določenim vrstam ingotov, pripisati vlogo predmonetarnih sredstev.
Arheometrija je izrazito mednarodno področje raziskav in Neva Trampuž Orel se je v njem dobro uveljavila. Vabljena je bila na pomembna mednarodna strokovna srečanja, njeni članki so bili objavljeni v vodilnih mednarodnih strokovnih revijah. Sodelovala je z vodilnimi tujimi znanstveniki na področju arheometrije, s prošnjo za izvedbo arheometalurških raziskav so se nanjo, poleg slovenskih, obračali kolegi iz tujine.
Rezultati arheometričnih raziskav, ki jih je vodila Neva Trampuž Orel, so odstrli povsem nov pogled na razvoj prazgodovinske metalurgije ter hkrati gospodarskega potenciala in trgovine na območju Slovenije , v srednji Evropi in Sredozemlju v bronasti dobi. S svojim znanstveno-raziskovalnim delom se Neva Trampuž Orel uvršča v vrh evropske arheometrije.
V Sloveniji je njeno raziskovalno delo vzpodbudno vplivalo na razširitev arheometričnih raziskav na kovinske predmete rimske dobe; pri njih je pogosto delovala kot neformalna mentorica. Vedno je bila tudi pripravljena sodelovati s kolegi z izvedbo analiz predmetov in s študenti kot neuradna mentorica pri diplomskih in doktorskih nalogah, rezultate raziskovalnega dela pa je predstavljala tudi širši javnosti.
Neva Trampuž Orel je s svojim znanstveno-raziskovalnim delom, ki ga je izvajala ob skrbno opravljenem delu muzejske kustosinje, bistveno prispevala k napredku slovenske arheologije. V njej je utemeljila arheometrijo, v tujini pa Slovenijo uvrstila visoko na področju arheometričnih raziskav. Ni naključje, da njene objave sodijo med v tujini najpogosteje citirana dela slovenskih arheologov.