Priznanji SAD za leto 2011

Nagrada in priznanja Slovenskega arheološkega društva 2011

Izvršni odbor Slovenskega arheološkega društva je na podlagi razpisa za Nagrado, priznanji, častno in zaslužno članstvo SAD (april 2011) ter v skladu z 2. do 7. in 10. do 11. členom Pravilnika o podeljevanju nagrad SAD 16. junija 2011 v prostorih Mestne bazilike Emone (Galerija Jakopič) podelil dve priznanji SAD, medtem ko nagrada SAD, častno in zaslužno članstvo za leto 2011 niso bili podeljeni.

Priznanje SAD
prejme Marija Ogrin za Visokogorsko kulturno pohodniško pot – Železno pot, Bohinj 2009 in za planinski vodnik Železna pot – Sledi človeka na območju vzhodnih Julijskih Alp od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka, Bohinjska Bistrica 2010.
Mija Ogrin že 14 let (od leta 1997) redno deluje v Gorenjskem muzeju oz. v njegovem bohinjskem delu, imenovanem Muzeji v Bohinju, ki združuje Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, Oplenovo hišo pod Studorom in Planšarski muzej v Stari Fužini. V Bohinju si je Mija Ogrin, ki prihaja iz drugega, karavanškega dela Gorenjske, ustvarila tudi družino in se z Bohinjem kar najtesneje povezala, tudi profesionalno, arheološko in muzeološko.
Leta 2005 se je Gorenjski muzej na njeno pobudo vključil v mednarodni program Interreg IIIB Območje Alp – projekt Železna pot, v katerem sta poleg Slovenije sodelovali še Avstrija in Italija. Skupaj s Triglavskim narodnim parkom in Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU je Mija Ogrin v letih 2005 in 2006 opravila terenske preglede visokogorskih planin: na platoju Pokljuke na planini Klek, na Fužinarskih planinah na planinah Krstenica in Ovčarija, v Triglavskem pogorju na planini Vodene Rupe, na Komni na planinah Poljanica in Govnač, v spodnjih Bohinjskih gorah na Zadnjem Voglu na planinah Poljanica in Kal, na Jelovici na planini Pečana in v dolini Krme na planini Zgornja Krma. Vse te planine, razen planine Govnač na Komni, so bile potrjene kot arheološka najdišča, nekatera aktivna že v bronasti dobi, druga v rimskem obdobju, nekatera pa tudi v srednjeveškem času.
Za boljše poznavanje teh najdišč in problematike, ki jo odpirajo na področju specifične arheologije visokogorske proizvodnje in oskrbe, je Mija Ogrin v letih 2005 in 2006 vodila arheološka izkopavanja na planinah Klek (2005, 2006), Kal na Zadnjem Voglu (2005), Poljanica na Lepi Komni (2006) in Pečana na Jelovici (2006). Leta 2006 je organizirala 2. mednarodno konferenco Iron Route v Ukancu, rezultate raziskav pa istega leta objavila v članku Arheološke raziskave v Julijskih Alpah. Bohinj in Blejski kot, v zborniku Človek v Alpah, ki ga je uredil pokojni Tone Cevc; leto dni kasneje (2007) je te rezultate predstavila še na mednarodni konferenci Iron Route v Hüttenbergu na avstrijskem Koroškem.
Leta 2007, ob koncu projekta Železna pot, je bila v Bohinjski Bistrici odprta Mednarodna razstava ŽELEZNA POT – Sledi človeka na območju vzhodnih Julijskih Alp od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka, kjer je prvi del razstave obsegal predstavitev vseh partnerjev projekta, drugi del razstave pa predstavitev rezultatov arheoloških izkopavanj v Sloveniji. Razstava je bila ob Evropskem dnevu parkov in predsedovanju Slovenije Alpski konvenciji leta 2009 postavljena na Bledu, leta 2010 v Tehniškem muzeju Slovenije v Polhovem Gradcu, leta 2010/11 v Gorenjskem muzeju v Kranju. Ob razstavi je bilo izdelanega precej informativnega gradiva, Jadran Sterle pa je v produkciji studia Vrtinec po lastnem scenariju posnel 26 min. film z istim naslovom – Železna pot.
Ko je po premieri tega filma leta 2007 bohinjski župan Franc Kramar izjavil, da obstaja “nujnost, da izsledke raziskav uporabijo tako v muzejske, izobraževalne, kot turistične namene,” verjetno ni slutil, da se bo to zgodilo izredno hitro.
Mija Ogrin je nova spoznanja o preteklosti visokogorskih planin – rudarstva in pašništva, ki jih je v mednarodnem okolju predstavila na simpoziju Archäologie in den Alpen oktobra 2009 v Dachstainu (objavljeno Ogrin M., High altitude archaeological sites in the Bohinj region. - V: Archäologie in den Alpen, Alltag und Kult, Forschungsberichte der ANISA Band 3, Haus i. E., Austria, 2010) in na mednarodni konferenci Mountain areas as Frontiers and/or interaction and connectivity spaces, Udine 2009, nemudoma prelila v obliko, ki je na nevsiljiv način obetala kar največjo odmevnost v javnosti – v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom je že leta 2009 na posameznih točkah/planinah postavila informativne in opisne table in jih povezala v Visokogorsko kulturno pohodniško pot – Železno pot. Istega leta je bila železna pot vključena v turistično ponudbo Bohinja v okviru Dnevov pohodništva z organiziranim vodenjem in z gorskim vodnikom. V letu 2010 je za pet krožnih poti – Po sledeh bobovca na Pokljuki, Po sledeh bronastega zvonca v Fužinskih planinah, Po Zlatorogovih sledeh med Komno in Voglom, Po sledeh ajdov med Bohinjsko Bistrico in Pečano pod Ratitovcem ter Po sledeh prvih pastirjev v Krmi, skupaj z Janezom Bizjakom in Martinom Šolarjem izdala planinski vodnik Železna pot – Sledi človeka na območju vzhodnih Julijskih Alp od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka (Bohinjska Bistrica). Za vsak del poti je potrebno od pet do devet ur gorniške hoje in nič manj skrbnega opazovanja odkritij in zanimivih zgradb na Mrzlem Studencu, nad Lipanco, na Rudnem polju, planinah Klek, Javornik, Blato, Krstenica, v Latu, Ovčarija, Vogel in Pečana, pa na Komni, Ajdovskem gradcu, Krmi in Zgornji Krmi.
Ob tem Mija Ogrin načrtuje izobraževanje gorskih vodnikov za vodenje po teh poteh, pri vodenju pa že od leta 2009 aktivno sodeluje.

Priznanje SAD
prejmejo avtorji razstave S fibulo v fabulo - fibule iz Istre, s Krasa, iz Notranjske in Posočja med prazgodovino in zgodnjim srednjim vekom.
Razstava avtorjev Alme Bavdek, Radovana Cunje, Snježane Karinja, Mihe Mlinarja in Beatriče Žbona Trkman S fibulo v fabulo je večistitucionalni projekt, ki je bil že iz organizacijskega stališča velik zalogaj. Pri njegovi pripravi je sodelovalo šest domačih muzejev. Ob muzejih avtorjev razstave, Pokrajinski muzej Koper, kot koordinator in pobudnik, Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, Notranjski muzej Postojna, Goriški muzej in Tolminski muzej, še Pokrajinski muzej Ptuj ter dva muzeja iz tujine, Tržaški mestni muzej in Arheološki muzeja Istre iz Pule.
Gre za razstavo, ki na inovativen način predstavlja zgodbo uporabnega predmeta, fibule, ki pa je mnogo več kot to. Njegova uporabnost in izpostavljenost ga je spremenila v modni dodatek, podvržen modnim smernicam, ki so arheologom dandanes indic tako za spreminjanje nekdanjih okusov in noše v času in prostoru, ob tem pa pogosto tudi trdna oslonilna točka za kronološke študije.
Razstava S fibulo v fabulo na izviren način obravnava in odkriva številne fasete fibul, ko arheološke najdbe v vitrinah dopolnjuje s panoji z izpovednimi besedili v dveh jezikih (slovenskem in italijanskem) ob tem pa tudi z bogatimi grafičnimi elementi kot so fotografije, risbe, rekonstrukcije itn. Med slednjimi je potrebno posebej omenimo uporabo ikonografskih virov iz različnih časovnih obdobij, ki jih razstava uporablja za razlago nošnje fibul.
Pomemben del komunikacije z obiskovalci so bile tudi spremljevalne aktivnostmi, kot je pedagoška delavnica Od zanke do spirale, ki je potekala v Pokrajinskem muzeju Koper, kjer si je bilo razstavo moč ogledati od marca 2010. Kasneje je gostovala še na Ptuju ter v Tolminu, v nekaj dneh, natančneje 1.julija 2011, pa odpira svoja vrata v Arheološkem muzeju Istre v Puli.
Razstavo spremlja tudi obsežen dvojezični razstavni katalog, ki jo tako v tiskani obliki ohranja za prihodnost.

Donacija dohodnine

Po zakonu o dohodnini lahko davčni zavezanci do 0,5 odstotka dohodnine, odmerjene od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, namenijo tudi našemu društvu. Vaš pristanek za donacijo morate Davčni upravi RS (DURS) sporočiti do 31. decembra v tekočem letu.

Obrazec za donacijo 0,5 % dohodnine

Spletna stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov. Več o tem.